APDEJT.si

Evropski poslanci so glasovali za poglobitev integracije obrambne industrije EU z Ukrajino. Razlog za to je negotovost glede ameriškega mirovnega načrta in ruske operacije nekonvencionalnega bojevanja, ki vznemirjajo 27-članski blok.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

ZDA pozivajo Evropsko unijo k spremembi zakonodaje, ki ureja tehnološki sektor, v zameno za potencialno znižanje ameriških carin na evropsko jeklo. Ameriški sekretar za trgovino je v Bruslju dejal, da bi lahko Washington omilil trgovinsko vojno z Evropo, če bo Bruselj spremenil svojo regulativno politiko na področju tehnologije. Ameriški predstavnik za trgovino je EU pozval tudi k oprostitvi carin na ameriške izdelke, kot je bilo obljubljeno poleti.

Evropska unija si prizadeva za znižanje ameriških carin na evropsko jeklo, kar je poudarila pred srečanjem s predstavniki ZDA v Bruslju. EU-komisar Maroš Šefčovič je izrazil, da je na področju jekla in prekomerne proizvodnje še veliko dela, vendar na tem srečanju ne pričakuje dogovora. O tem so razpravljali tudi evropski ministri za trgovino.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil upanje glede mirovnih pogovorov o Ukrajini, ki potekajo v Švici, in dejal, da se "morda dogaja nekaj dobrega". Vendar je na svojem omrežju Truth Social poudaril, da bo treba počakati na konkretne rezultate, preden bo mogoče z gotovostjo trditi, da je prišlo do preboja.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

V Baltskem morju so se začele obsežne vojaške vaje držav Nata pod vodstvom finskih pomorskih sil. Vaje »Freezing Winds 25«, ki potekajo na južni obali Finske, v Arhipelaškem morju in Finskem zalivu, vključujejo okoli pet tisoč vojakov in 20 ladij iz več držav, med drugim iz Belgije, Danske, Estonije, Francije, Nemčije, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske in ZDA. Sodeluje tudi 1. stalna protiminska skupina Nata (SNMCMG1), pa tudi lovci, helikopterji in letala za pomorsko opazovanje.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prejel ameriški mirovni načrt za Ukrajino in se bo o njem pogovarjal z Donaldom Trumpom. Načrt naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Evropski uradniki ocenjujejo načrt za absurden in ga zavračajo, saj naj bi bil usmerjen v spodbujanje razdeljenosti in dezorientacijo zaveznikov Kijeva. Analitiki menijo, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je odzval na očitke Donalda Trumpa o pomanjkanju hvaležnosti Ukrajine za ameriško pomoč in izjavil, da je Ukrajina hvaležna Združenim državam Amerike in predsedniku Trumpu osebno za njihovo podporo v obrambi pred rusko agresijo. Trump je pred tem izrazil mnenje, da mu Ukrajina ne izkazuje dovolj hvaležnosti za pomoč.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Tiskovni predstavnik Kremlja je razkril pogoje Rusije za mir z Ukrajino. Ukrajinski predsedniški urad je sporočil, da je Zelenski prejel Trumpov mirovni predlog, ki naj bi vključeval prepustitev Donbasa Putinu. Bela hiša je izrazila naraščajoče razočaranje predsednika Trumpa nad pomanjkanjem pripravljenosti Rusije in Ukrajine za sklenitev mirovnega sporazuma.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Evropa pod pritiskom časa poskuša ZDA prepričati, da bi izboljšale načrt za končanje vojne v Ukrajini v korist Kijeva. Trumpov načrt je presenetil tako Ukrajino kot Evropo. Neuspeh Bruslja bi bil v prid Moskve.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu v Bruslju zagotovila, da bo Evropska unija pokrila finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih, ki znašajo približno 60 milijard dolarjev. Kot najučinkovitejši način za to je navedla uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, med možnimi alternativami pa sta tudi zadolževanje EU ali posameznih držav članic.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Načrti predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, o ustanovitvi nove obveščevalne enote znotraj generalnega sekretariata Evropske komisije so sprožili polemike in nezadovoljstvo. Projekt naj bi zagotovil boljši dostop do obveščevalnih podatkov.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kalas, je v Bruslju izjavila, da morata Evropska unija in Zahodni Balkan, z integracijo regije v blok 27 držav, okrepiti medsebojno sodelovanje in zaščititi svoje demokracije pred hibridnimi napadi in tujim vmešavanjem. Po srečanju Sveta EU za zunanje zadeve je Kalas novinarjem povedala, da so na neformalni večerji, namenjeni ministrom za zunanje zadeve držav članic EU in partnerjem z Zahodnega Balkana, razpravljali o skupnih izzivih in načinih za tesnejše sodelovanje na področju varnosti in zunanje politike.

Evropska unija je predstavila nov obrambni paket, ki bo omogočil hitrejše premike tankov in vojakov čez meje 27 držav članic. Zaskrbljenost glede morebitne ruske agresije narašča, zato EU želi okrepiti obrambne zmogljivosti. Kaja Kallas je dejala, da lahko naložbe v obrambo preprečijo vojno, saj šibkost vabi k napadom. Novi predlog naj bi izboljšal vojaško mobilnost.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Evropska unija je v Bruslju uvedla sankcije proti namestniku poveljnika paravojaške organizacije Sile za hitro podporo (RSF) v Sudanu zaradi "hudih in trajajočih zločinov". EU je pripravljena sprejeti dodatne omejevalne ukrepe, če bo potrebno, saj se nasilje v Sudanu stopnjuje.

Zahodnemu Balkanu, vključno s Srbijo, je treba jasno sporočiti, da bo postal del Evropske unije, vendar je potreben odločen nastop do srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki ne bo večno na oblasti, poroča nemški dnevnik TAZ.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

EU načrtuje usposabljanje približno 3.000 palestinskih policistov za delo v Gazi, podobno kot že izvaja na Zahodnem bregu. Po besedah predstavnika EU v Bruslju naj bi to storili zaradi "nujnosti stabilizacije Gaze z močno policijsko silo". V Gazi trenutno deluje okoli 7.000 palestinskih policistov, vendar jih veliko ni več sposobnih za delo ali pa so upokojeni. Predlog naj bi obravnavali v Bruslju.

Predstavnica zunanjepolitične službe EU, Anitta Hipper, je priznala, da Bruselj podpira proteste v Gruziji, kar pomeni vmešavanje v notranje zadeve države.

V Bruslju so se sestali zunanji ministri držav članic EU, ki so razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo. Ob robu srečanja je potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj je ponovilo, da obstaja možnost, da bo Evropska unija popolnoma ukinila izdajanje schengenskih vizumov ruskim državljanom, kar bi sledilo že uvedenim omejitvam pri izdajanju večkratnih vizumov.

Albanski premier Edi Rama naj bi na forumu o širitvi Evropske unije v Bruslju srbske predstavnike, ki jih je vodila Ana Brnabić, označil za "rusko delegacijo". Koordinatorka Nacionalnega konventa Bojana Selaković je potrdila govorice, ki so krožile po družbenih omrežjih. Evropska unija že leta opozarja Srbijo, da so tesni odnosi z Rusijo ovira na poti v EU, kritike iz Bruslja pa so v zadnjih mesecih vse glasnejše.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Srbski zunanji minister Marko Đurić in bosanski zunanji minister Elmedin Konaković se bosta danes v Bruslju udeležila neformalne večerje za zunanje ministre Evropske unije in partnerje z Zahodnega Balkana. Dogodek organizira visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas.

Gruzijska stran trdi, da ostaja zavezana konstruktivnemu pristopu in meni, da dialog s partnerji nima alternative. Obtožujejo Evropsko Unijo, da ni pripravljena prisluhniti njihovemu stališču, kar je povzročilo prekinitev pogovorov.

Predsednik HDZ in hrvaški premier Andrej Plenković je bil v São Paulu v Braziliji ponovno izvoljen za podpredsednika Centristične demokratske internacionale (IDC-CDI). Izvolitev je potekala na statutarni glavni skupščini organizacije.

Belgija je napovedala zaprtje veleposlaništva v Bosni in Hercegovini v Sarajevu ter odprtje novega v Albaniji, v Tirani. Poleg Tirane bo Belgija odprla nova veleposlaništva še v Vindhuku, Muskatu in Taškentu. Informacija o zaprtju veleposlaništva v Sarajevu prihaja eno leto po tem, ko ga je Belgija odprla.

Ministrstvo za zunanje zadeve opozarja slovenske državljane, ki potujejo v Belgijo ali jo prehajajo, da bo med 24. in 26. novembrom 2025 potekala nacionalna stavka. Pričakujejo se velike motnje v prometu po vsej državi.

Evropska komisija je potrdila, da Gruzija ni bila povabljena na forum o širitvi Evropske unije v Bruslju. Razlog za to naj bi bilo odstopanje Tbilisija od demokratičnih norm in evropskih vrednot.